ATRIJSKA FIBRILACIJA IN VISOK KRVNI TLAK – KAKO STA POVEZANA

Nekateri merilniki krvnega tlaka opozorijo na morebitno prisotnost atrijske fibrilacije. Zakaj je to pomembno in kako je visok krvni tlak povezan z atrijsko fibrilacijo, kakšni so znaki atrijske fibrilacije ter kateri merilniki nas na to opozarjajo pa vam bomo razložili v tem članku.

Mlad moški se drži z rokama za srce zaradi bolečine v prsih.

Kratka zgodovina atrijske fibrilacije

Nepravilen utrip povezan z atrijsko fibrilacijo je leta 1876 prvič zabeležil Carl Wilhelm Hermann Nothnagel in ga poimenoval »delirium cordis«, pri čemer je navedel da v tej obliki aritmije srčni utripi sledijo drug drugemu v popolni nepravilnosti, hkrati pa se višina in napetost posameznih pulznih valov nenehno spreminja. Willem Einthoven je leta 1906 objavil prvi EKG, ki prikazuje atrijsko fibrilacijo. Povezavo med anatomskimi in električnimi manifestacijami atrijske fibrilacije ter nepravilnim pulzom delirium cordis so leta 1909 vzpostavili Carl Julius Rothberger, Heinrich Winterberg in Sir Thomas Lewis. (5)

Kako sta povezana atrijska fibrilacija in visok krvni tlak

Hipertenzija predstavlja najpogostejši dejavnik tveganja za pojav novonastale atrijske fibrilacije (AFib). (4)Zaradi tega so pri Omronu razvili merilnike, ki s 95% natančnostjo opozorijo na  morebitno prisotnost AFib.

Atrijska fibrilacija (AFib) je najpogostejša aritmija pri bolnikih s hipertenzijo in hipertenzija je najpogostejša pridružena bolezen pri bolnikih z AFib.

Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja ritma, ki jo zaznajo v klinični praksi. Pri AFib srčna preddvora ne delujeta pravilno, sočasno pa gre tudi za neenakomerno delovanje srčnih prekatov. (3)  Zaradi tega je tok krvi skozi srce upočasnjen in v srcu lahko nastanejo krvni strdki. Ti strdki se odlepijo in potujejo po krvnem obtoku, dokler ne povzročijo zapore, ki pripelje do možganske kapi. Pogostnost bolezni narašča s starostjo, njena razširjenost v razvitem svetu pa raste. Nastanek AFib lahko sprožijo številne bolezni, ki jih moramo prepoznati in ustrezno zdraviti, da tako zmanjšamo verjetnost ponovnega napada. (1)

Zdravnik pregleduje zapis EKG-ja bolnika z atrijsko fibrilacijo.

Bolniki z AFib imajo dvakrat večjo umrljivost, kot tisti brez nje, ugotovijo jo pri vsaj tretjini bolnikov z možgansko kapjo.  Zaradi tega in ker prizadene veliko število bolnikov, je izjemno pomembno, da se jo ustrezno prepozna in zdravi z lajšanjem simptomov aritmije, vzdrževanjem sinusnega ritma in predvsem preprečevanjem tromboemboličnih zapletov. (1)

Epidemiologija

Atrijska fibrilacija prizadene več kot 33 milijonov ljudi po vsem svetu. V Evropi in Severni Ameriki od leta 2014 prizadene približno 2% do 3% prebivalstva.  Ker so številni bolniki popolnoma asimptomatski, je možno, da je resnična razširjenost AFib še višja. Pogostnost narašča s starostjo, v populaciji nad 70 let ima AFib več kot 5%, po 80. letu starosti pa do 10% ljudi. (1)

Čeprav AFib prizadene večinoma starejšo populacijo, pa pred njo niso varni niti mlajši. Ocenjuje se, da se vaskularni zapleti vedno pogosteje pojavljajo tudi pri mlajših, v povprečju pa je ogrožena vsaka četrta oseba po 40. letu starosti.

AFib je pogostejša pri moških kot pri ženskah, če gledamo evropsko in severno ameriško populacijo. Tudi dejavniki tveganja, povezani z AFib, so različno razporejeni glede na spol. Pri moških je koronarna bolezen pogostejša, pri ženskah pa sta pogostejši visok krvni tlak in bolezni srčnih zaklopk.

natisnjen izvid EKG-ja in stetoskop

Simptomi atrijske fibrilacije

Srčni utrip občasno zaniha vsakemu izmed nas, pri AFib pa napadi trajajo praviloma najmanj eno uro, lahko pa tudi več dni. Simptomi atrijske fibrilacije so:

  • hitro in neredno bitje srca,
  • stiskanje v prsnem košu,
  • pomanjkanje sape,
  • omotica,
  • slabo počutje,
  • otekanje okončin in
  • zmanjšana telesna zmožnost.

Atrijska fibrilacija za posameznika ni le neprijetna, saj ima občutek, da bo njegovo srce vsak hip izskočilo iz prsnega koša, temveč tudi nevarna motnja srčnega ritma, ki lahko povzroči številne zaplete, med njimi tudi, kot smo že omenili, možgansko kap. To je zelo resno zdravstveno stanje, ki ga lahko tudi preprečimo. Že vrsto let se pred zapleti AFib bolj ali manj uspešno borijo z zdravili, ki preprečujejo nastanek strdkov v srcu. (2)

Z nekaj preprostimi koraki lahko zmanjšate možnost nastanka tako hipertenzije kot z njo povezane atrijske fibrilacije:

  • ostanite vedno aktivni,
  • zmanjšajte uživanje hitro pripravljenih hranil,
  • uživajte več sadja in zelenjave,
  • omejite vnos alkohola in
  • prenehajte kaditi.

Merilniki s funkcijo prepoznavanja možnosti atrijske fibrilacije

OMRON M7

Zaradi visoke natančnosti sta merilnika Omron M7 Intelli IT in M6 Comfort zanesljiva pri odkrivanju srčnih aritmij, ki vključujejo atrijsko fibrilacijo. Funkcija AFib-a opozori na možnost atrijske fibrilacije z natančnostjo 94,2%, kot je prikazano v študiji, v kateri je bila referenčna meritev enokanalni EKG. Kljub temu je potreben še pregled pri zdravniku, ki bo z EKG-jem potrdil, ali gre res za atrijsko fibrilacijo.

Omron M7 kot tudi Omron M6 imata Intelli Wrap manšeto, ki omogoča točno meritev, ne glede na položaj manšete. Oba merilnika imata 2 spominski mesti za do 100 meritev za vsakega uporabnika. Največja razlika med merilnikoma je ta, da ima Omron M7 Intelli IT možnost povezovanja z vašim pametnim telefonom in Omron connect aplikacijo, s pomočjo katere boste lažje nadzorovali svoj pritisk.

Poglejte si našo ponudbo merilnikov in se odločite za merilnike, ki omogočajo opozarjanje na atrijsko fibrilacijo TUKAJ.

Za še več informacij o krvnem tlaku, simptomih in sami bolezni pa vas vabimo k prebiranju intervjuja z dr. Natašo Obradović o arterijski hipertenziji TUKAJ.

N.M.

  1. Bele, D., 2016. Atrijska fibrilacija, najpogostejša motnja srčnega ritma. V: Atrijska fibrilacija, žensko srce, prirojene srčne napake, Zbornik prispevkov z recenzijo, XXXIV. Strokovno srečanje. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Atrijska-fibrilacija-z%CC%8Censko-srce-prirojene-z%CC%8Censke-napake.pdf
  2. Švigelj, V., Atrijska fibrilacija – dejavniki tveganja za možgansko kap z najhujšimi posledicami. Dostopno na: https://www.zdruzenjecvb.com/clanki/pdf/24-Atrijska_fibrilacija.pdf
  3. Naji, F. in Vokač, D., 2013. Etiologija atrijske fibrilacije in klinični pristop. V: V. Damijan & F. Naji, eds. Atrijska fibrilacija: klinični in elektrofiziološki pristop k diagnozi in terapiji. Maribor: Klinika za interno medicino, Oddelek za kardiologijo in angiologijo, Univerzitetzni klinični center Maribor, pp. 11 – 17
  4. Kabaklić, A. in Leban, V., 2022. Hipertenzija in atrijska fibrilacija – neugoden par, ki pogosto hodita z roko v roki. V: XXX. Strokovni sestanek združenja za arterijsko hipertenzijo: Zbornik, Slovensko zdravniško društvo, združenje za arterijsko hipertenzijo, pp 125 – 130. Dostopno na:https://hipertenzija.org/wp-content/uploads/2022/03/Zbornik_2021.pdf
  5. Atrial fibrilation Wikipedia Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Atrial_fibrillation

Nazaj na osnovne nastavitve novice